Tudi drugo največje mesto v Maroku, kraljevo mesto Marakeš , nas je očaralo s svojo medino in njenim vrvežem. Pravijo mu tudi rdeči biser juga, zaradi številnih zgradb svetlo rjave barve. Tu smo kljub vročini, ko smo prispeli je termometer kazal 45°C, opazili veliko več turistov kot v Fesu. Najprej ponce poriše zakrita gospodična s kano, mi pa si privoščimo dobrote na stojnici in se odžejamo s sveže stisnjenim sokom.
Kot vojaško utrdbo ga je sredi 11. stoletja ustanovil prvi vladar dinastije Almoravidov, razcvet pa je doživel stoletje kasneje v času vladavine Almohadov in sredi 15. stoletja pod vladavino Saadijcev. Sredi 17. stoletja je postal glavno mesto tedanjema Magreba in Sultan Moulay Ismali ga je obdal z visokim obzidjem in veličastnim vrati, za katerimi je zgradil mesto v značilnem špansko-maroškem stilu…, ki je danes pod zaščito Unesca…
Še istega dne smo se pozno popoldan odpravili po zavitih ulicah medine Marakeša skozi del tržnice proti centralnemu trgu Jemaa el-Fna in iz bližnje restavracije občudovali njegov vrvež, ki te kmalu posrka vase. Krotilci kač, dreserji opic, plesalci, glasbeniki, pa ženske, ki poslikajo roke in noge s kano, stojnice z raznimi sadni napitki, dateljni, olivami in seveda stojnice, kjer pečejo meso in zelenjavo… Ko pade mrak, se življenje tu šele začne.
Naslednji dan smo občudovali mošejo Kotubija, se sprehajali po njenih vrtovih, zavili v pisano prodajalno čajev in začimb… Kot tipični turisti smo najeli kočijo in slabo uro z nje opazovali živahno dogajanje na ozkih ulicah medine in spoznali nekaj znamenitosti mesta. Vse se je odvijalo hitro, brez ustavljanja, kot da bi se kočijažu mudilo v vrsto čakat naslednjega turista. No ja, medtem smo si vendarle malce odpočili.
Proti večeru smo se zopet odpravili na trg Jemaa el Fna, kjer smo jedli na eni od številnih stojnic na trgu in se zlili z množico obiskovalcev. Seveda je znal prodajalec/natakar par besed v Slovenščini. Oni že vedo, kako se streže turistu!
Tretji dan smo po ogledu eksotičnega vrta Majorelle zapustili to kraljevo mesto in nadaljevali proti jugu.
Največje doživetje je raziskovanje mesta po skritih ulicah in kotičkih ter obisk glavnega trga Jemaa el-Fna. Kot da bi zavrteli časovni stroj in se znašli sredi Orienta nekje v preteklosti.