Sappada

Letos smo za razliko od prejšnjih let zimovali v Dolomitih ampak tam, kjer velja karta Promotur. Za tiste, ki ne veste: karta omogoča smuko na 6 smučiščih v Furlaniji Julijski krajini. Verjetno je odveč poudariti, da je karta cenejša kot ESSV za Slovenijo. Poleg tega pa so tam žičničarji ustrežljivi, naprave (razen Sappade) vzdrževane in ne prestare, tereni primerno zaščiteni, …

Ker je bil zima neradodarna s snegom, smo do zadnjega odlašali z odhodom. Tako smo se odločili, da karto Promoturja izkoristimo na treh smučiščih. Začeli smo v najbližjem Trbižu, kjer nas je vseskozi zasuval sneg. Zato smo se kaj kmalu premaknili proti hotelu v Arta Terme. Skoraj prazen hotel in dobra pizzerija v bližini sta nam hitro povrnila moči. Zjutraj smo se odpravili na bližnji Zoncolan.

Smučišče je bilo dokaj prazno, zato smo se hitro nasmučali in popili obvezno vročo čokolado v eni izmed prijetnih koč. Smučišče je majhno (21 km), ima pa progo pod gondolo dolgo 3,7 km z višinsko razliko 830 m.

Popoldan se odpravimo proti našemu cilju: vas Sappada. Čeprav smo enkrat že bili v kraju, smo sedaj spoznali, da ima res dušo.

Ključ nas je čakal kar v nabiralniku. Najprej smo morali segreti hišo in sicer na klasičen in moderen način. Hiša ima tako “šporget” kot centralno kurjavo. Lesena hiša nam je takoj prirasla k srcu, saj nam je v dveh nadstropjih nudila veliko prostora.

V bližini hiše je bila smučarska proga, označena s črno, za naše izkušene smučarje. Z najmlajšima dvema pa smo večinoma smučali na dvosedežnici, ki je bila od nas oddaljena približno 700 metrov. Ta veliki pa smo uživali na dveh dvosedežnicah, ki so nas počasi pripeljale do višine 2.050m (dolžina 4,1 km, višinska razlika 750m).

Vasica je zares prečudovita, smučišče pa razdeljeno na tri dele. Je že res, da med njimi vozi skibus, a mi smo vseeno uporabljali lastni prevoz – včasih pa noge.

Vmes nas je dobesedno zasulo, saj je zapadlo v parih urah skoraj meter snega. Čas smo si krajšali tudi z družabnimi igrami: karte, naseljenci, tarok…

Naslednji dan smo se zbudili v zimski pravljici. Ker so komunalci pospravili sneg, smo se tudi mi lotili našega kombija. Na srečo pa so pustili sneg na cesti, da smo se lahko kar po cesti prismučali do smučišča.

Po dnevih uživanja je prišel čas za slovo. Ključ smo vrnili kar v poštni nabiralnik in se odpravili proti Sloveniji.

Pod črto:
prevoženih 440 km,
prijazne cene kave in vroče čokolade,
normalne trgovine (ni velikih trgovskih centrov),
potujoča ribarnica (enkrat tedensko),
mesarija (odprta skoraj vsak dan dopoldan),
večji otroški snežni park.

Smučišče Sappada (22km prog) je za družinsko smuko sicer primerno, a naprave niso ravno najnovejše. Slabost tudi v nepovezanosti in nedosegljivosti posameznih naprav samo s smučmi.